Zavarovalnina je izplačilo vnaprej dogovorjene zavarovalne vsote.
Odškodnina je denarna kompenzacija. Prejme jo oškodovanec kot nadomestilo za povzročeno škodo.
Zavarovalna vsota:
Podlaga za pridobitev zavarovalne vsote je sklenjeno lastno zavarovanje (nezgodno zavarovanje) za primer poškodbe. Višina zavarovalne vsote je odvisna od višine zavarovalne premije, ki jo zavarovanec plačuje. O višini zavarovalne premije se lahko zavarovanec individualno dogovori z zavarovalnico. Pri različnih zavarovanjih se torej zavarovalnica zaveže, da bo izplačala vnaprej dogovorjen in določen znesek, če se zgodi nesreča, poškodba za katero pripada zavarovalnina.
Oškodovanec prejme odškodnino za naslednjo nastalo škodo:
-premoženjsko: (uničena in poškodovana lastnina, izgubljen zaslužek). Kadar oškodovanec v nesreči utrpi premoženjsko škodo, lahko poškodovano premoženje vzpostavimo v stanje, ki je bilo pred nezgodo. Škodo lahko torej v celoti poravnamo ali popravimo tako, da dosežemo prvotno stanje premoženja. Če, dosežemo prvotno stanje premoženja, takrat ni nujno, da je odškodnina denarna. Pomembno je, da poškodovano premoženje vzpostavimo v prejšnje stanje.
-Nepremoženjsko: -okvara zdravja, telesne poškodbe,… V tem primeru vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Telesnih in duševnih bolečin, ki jih je oškodovanec ali pa jih zaradi nesreče trajno čuti ni enostavno pozabiti. Odškodnina, ki jo oškodovanec prejme za poškodbe tako telesne kot duševne, je odškodnina le zadoščenje za povzročeno nepremoženjsko škodo. Namreč telesnih in duševnih bolečin ne moremo nadomestiti z denarjem. Za oškodovanca, ki ta denar prejme je le ta delno zadoščenje za škodo, ki mu je bila povzročena.
