Cilj prisilne poravnave: Omogočiti insolventnemu dolžniku, da se finančno prestrukturira ter, da postane plačilno sposoben in tako nadaljuje svoje poslovanje.
Upniki v prisilni poravnavi imajo večjo moč in boljše možnosti za poplačilo.
Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave lahko da:
-dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika. O začetku postopka prisilne poravnave pa odloča sodišče.
Po uvedbi postopka je glavna odločitev o poplačilu dolga, pridržana upnikom, ki so v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavili svojo terjatev. Ti upniki, ki so pravočasno prijavili svojo terjatev glasujejo o predlaganem načrtu prisilne poravnave. Za potrditev načrta prisilne poravnave mora glasovati toliko upnikov, da njihove terjatve po višini predstavljajo vsaj 60% vseh priznanih terjatev do dolžnika.
Da lahko upniki pridobijo glasovne pravice v postopku prisilne poravnave, morajo terjatev prijaviti v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka. Oklic o začetku postopka je objavljen na AJPES-u. Dolžnik tudi v tem postopku ni dolžan obvestiti upnikov o začetku postopka. Svetujemo, da upniki stanje dolžnika redno preverja.
V primeru, da upniki zamudijo rok za prijavo terjatve pa v postopku prisilne poravnave niso tako hude kot pri stečaju. V postopku prisilne poravnave upnik ne izgubi svoje terjatve, saj prisilna poravnava velja za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, tudi tiste, ki jih upnik ni prijavil, vendar upnik v tem primeru izgubi glasovno pravico.
To pomeni, da o predlaganem postopku prisilne poravnave odločajo le upniki, ki so svojo terjatev prijavili pravočasno.
Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na prednostne terjatve. Prednostne terjatve so: plača za zadnje tri mesece pred uvedbo insolventne postopka, terjatve zavarovane z ločitveno pravico (npr. vknjižena hipoteka) in za izločitvene pravice (ko je stvar dejansko v lasti nekoga drugega).
