Davčna blagajna je sistem obveščanja Finančne uprave Republike Slovenije o skoraj vsakem izdanem računu, ki ga je kupec plačal z gotovino, kar vključuje vse, kar ni nakazano na TRR prodajalca, torej tudi plačilo preko kreditne ali debetne kartice. Postopek davčnih blagajn ureja Zakon o potrjevanju davčnih računov. Kako deluje davčna blagajna? Davčni zavezanec za delovanje
Rejniška pogodba velja do polnoletnosti otroka. Lahko pa se podaljša tudi po dopolnjenem 18. letu starosti. Podaljša se lahko največ do dopolnjenega 26. leta starosti, če se s tem strinja. Do 26. leta se lahko podaljša v primeru, če: -ima oseba posebne potrebe (motnje v telesnem in duševnem razvoju) in ni sposobna za samostojno življenje
Center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok ter rejnik oz. rejnica morajo skleniti rejniško pogodbo za vsakega otroka. V tej pogodbi so določene pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Predvsem pa je določen obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, višina in način plačevanja rejnine ter način in rok prenehanja rejniške pogodbe.
Je posebna oblika varstva otrok. Tem otrokom je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Kakšen je namen rejništva? Namen je, da se otrokom, ki so pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, usposobitev za samostojno življenje ter delo in skladen osebnostni razvoj. V rejništvo se lahko odda tudi
Predstavlja povprečen strošek, ki ga bi naj imel zaposlen s prehrano na službeni poti. Dnevnice pripadajo za celoten čas trajanja službenega potovanja. Čas trajanja službenega potovanja se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja in do datuma in ure, ko se službeno potovanje zaključi. Le na tak način se lahko ugotovi število opravljenih
Finančni inšpektorji opravljajo naslednje nadzore: –nedavčni nadzori– v to skupino spadajo nadzori, ki se opravljajo po drugih zakonih (ZPDZC-1, ZG-1, ZPrezP-1, ZPPDFT, ……), –davčni inšpekcijski nadzor (132. člen ZDavP-2), –davčni nadzor posameznega področja poslovanja (130. člen ZDavP-2) in –davčni nadzor davčnih obračunov (129. člen ZDavP-2).
Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava. Izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha. S tem dovolilom dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen. Dovolilo mora vsebovati: -izjavo osebe, ki dovoljuje vpis. Izjava mora vsebovati vsebino, ki je določena v Stvarnopravnem zakoniku.
Pritožbo lahko vloži: –v primeru, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba. Takrat lahko v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko. Seveda v primeru, če iz vseh okoliščin izhaja, da za
Pravica je zagotovljena vsakomur in sicer proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (25. člen Ustave RS).
Izvedba gradbenega projekta se doseže s sporazumom med investitorjem oz. naročnikom. Investitor ali naročnik je pravna ali fizična oseba, ki je s pogodbo naročil graditev objekta ali jo zvaja sam. Investitor ima pravico zahtevati od izvajalca naslednje in sicer: -da izvede gradbena dela in -se zaveže za ta dela plačati.
