Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniška družba (d.d.) sta v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) obvezani pristopiti k sistemu DDV, ko promet podjetja preseže 50.000 eur v zadnjem letu. Dokler pa podjetje ne preseže zneska 50.000 eur pa se lahko podjetje samo odloči, če bo pristopilo v sistem DDV ali ne. To
Davčna blagajna je sistem obveščanja Finančne uprave Republike Slovenije o skoraj vsakem izdanem računu, ki ga je kupec plačal z gotovino, kar vključuje vse, kar ni nakazano na TRR prodajalca, torej tudi plačilo preko kreditne ali debetne kartice. Postopek davčnih blagajn ureja Zakon o potrjevanju davčnih računov. Kako deluje davčna blagajna? Davčni zavezanec za delovanje
Rejniška pogodba velja do polnoletnosti otroka. Lahko pa se podaljša tudi po dopolnjenem 18. letu starosti. Podaljša se lahko največ do dopolnjenega 26. leta starosti, če se s tem strinja. Do 26. leta se lahko podaljša v primeru, če: -ima oseba posebne potrebe (motnje v telesnem in duševnem razvoju) in ni sposobna za samostojno življenje
Center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok ter rejnik oz. rejnica morajo skleniti rejniško pogodbo za vsakega otroka. V tej pogodbi so določene pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Predvsem pa je določen obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, višina in način plačevanja rejnine ter način in rok prenehanja rejniške pogodbe.
Je posebna oblika varstva otrok. Tem otrokom je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Kakšen je namen rejništva? Namen je, da se otrokom, ki so pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, usposobitev za samostojno življenje ter delo in skladen osebnostni razvoj. V rejništvo se lahko odda tudi
Predstavlja povprečen strošek, ki ga bi naj imel zaposlen s prehrano na službeni poti. Dnevnice pripadajo za celoten čas trajanja službenega potovanja. Čas trajanja službenega potovanja se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja in do datuma in ure, ko se službeno potovanje zaključi. Le na tak način se lahko ugotovi število opravljenih
Finančni inšpektorji opravljajo naslednje nadzore: –nedavčni nadzori– v to skupino spadajo nadzori, ki se opravljajo po drugih zakonih (ZPDZC-1, ZG-1, ZPrezP-1, ZPPDFT, ……), –davčni inšpekcijski nadzor (132. člen ZDavP-2), –davčni nadzor posameznega področja poslovanja (130. člen ZDavP-2) in –davčni nadzor davčnih obračunov (129. člen ZDavP-2).
